V soboto, 17. novembra, smo se v kar lepem številu, v polnem avtobusu, odpeljali z našega zbirnega mesta. Že kmalu po začetku vožnje nas je pozdravil dr. Brecelj in nas seznanil z vsebino programa, razdeljenega na tri dele. Prvi del je bil posvečen Srečku Kosovelu, drugi del obisku vojaškega muzeja v Lokvah, tretji del pa veselemu martinovanju v Dutovljah.

Vizionarske misli Srečka Kosovela, zbrane v tej knjižici, so še kako aktualne za današnji družbeni trenutek, ki ga živimo, kot tale:

Težki dogodki padajo na nas kakor preizkušnja.
In nikogar ni, ki bi pokazal smer, odkoder
prihaja rešitev (so že, a morajo molčati!)

V nadaljevanju vožnje nam je predsednica društva gospa Polona Leskovec podrobno predstavila značilnosti in znamenitosti vasi Lokev, Vojaškega muzeja in kraja Lokev.

Obisk vojaškega muzeja, ki je v lasti strastnega zbiratelja in ljubitelja vojaške preteklosti Srečka Rožeta, je bila posebna poslastica.

V treh nadstropjih in stopniščih je razstavljena bogata zbirka slikovnega materiala, fotografij letakov in različnih dokumentov, raznovrstna vojaška oprema, orožje, uniforme različnih rodov okupatorjevih, kvizlinških vojsk ter partizanskih enot.

Dutovlje je kraj sredi najrodovitnejšega predela krasa blizu Sežane. Ustavili smo se v prijazni domači vinski kleti pri Ravbarju, kjer so nam ponudili prigrizek pršuta in njihovo vino. Ob zvokih harmonike domačega muzikanta in kozarčku rujnega vinca in razpoloženi za nadaljnje martinovanje v znani stari gostilni Ukmar sredi Dutovlj.

Pod vtisom prijetnih dogodkov, dobre volje in zadovoljni smo se odpravili nazaj v Ljubljano.

Zapisal Jože Krašovec, fotografije Polona Leskovec

V soboto 24. novembra smo obiskali Krim, ki je visok 1109 m. Z avtoceste Ljubljana - Koper smo zapeljali proti Brezovici, nato pa vožnjo nadaljevali v smeri Podpeč proti Rakitni do vasi Preserje. Tu smo pustili avtomobile in pot pod noge in peš proti cilju. Po nekaj minuti hoje smo zavili v gozd, kjer se je pot začela rahlo vzpenjati. Med vzponom smo opazili informativne table gozdne učne poti. Pot je bila prijetna čeprav ponekod malo strma. Tudi megla je bila naša spremljevalka. Po dobrih dveh urah hoje smo prišli do ceste in po 15. minutah bili na vrhu Krima. Spočili smo se in okrepčali. Žal pa smo bili prikrajšani za razgled zaradi megle. Po vrnitvi v dolino smo se ustavili na Rakitni. Obiskali smo dva naša člana, Marijo in Albina, ki sta nas veselo sprejela in pogostila.
Veseli smo se vračali, saj smo dan preživeli v prijetnem druženju.

Izšla je nova, 57. številka revije Naš utrip. Oglejte si jo in jo preberite!

Zadnjo septembrsko soboto, smo se namenili v bolnišnico Franjo. Bolnišnica je bila zgrajena v skriti soteski Pasice pri Cerknem, decembra , leta 1943. Ime je dobila po zdravnici Franji Bojc Bidovec. Kompleks bolnišnice  sestavlja 14 lesenih barak in nekaj pomožnih objektov. Leta 2007 jo je prizadela huda povodenj,s pomočjo državnih sredstev je bila uspešno obnovljena .Ta objekt je našel mesto tudi v svetovni dediščini Unesca. Za vzdrževanje skrbi Mestni muzej Idrija.

Na predzadnjo oktobrsko soboto smo se v toplem jesenskem dnevu podali na Veliko planino. Zbrali smo se pri okrepčevalnici Jurček v vasi Krivčevo, ki se nahaja med Kamnikom in Savinjsko dolino. Od tam nas je pot vzpenjaje nesla proti planini Kisovec, po dobri uri hoje smo prispeli na planino Kisovec, skozi gozd ožarjen z jutranjim soncem in razkošen v jesenskih barvah .Narava je bila en sam jesenski kras, ob poti smo občudovali jesenske cvetlice in številne gobe,med katerimi so bile tako užitne kot tudi tiste, ki so užitne le enkrat. Velika planina nam je postregla s čudovitim razgledom na gorsko verigo Grintavcev. Vzdušje je bilo prešerno in zadovoljni ter polni energije smo se po nekaj urah vrnili domov.

Tekst in fotografije: Polona Leskovec