Izlet na Raščico in v Ribnico

Ogled Trubarjeve domačije ter rokodelskega centra in muzeja.

Pomlad se je pokazala v vsej svoji lepoti, zelenju in cvetenju, in Utripovci smo se podali na potepanje po dolenjsko notranjski krajini. Naši organizatorji so zopet pripravili zanimiv izlet, in tako smo se v soboto, 17. maja, že pred osmo uro židane volje zbrali na avtobusni postaji. Pot nas je vodila mimo Škofljice, Pijave Gorice in Turjaka do naše prve postojanke, Raščice v občini Velike Lašče.

Vas Raščica je v 16. stoletju pripadala turjaškemu gospostvu. Nastala je na križišču trgovskih in krošnjarskih poti. Raščica slovi kot rojstni kraj Primoža Trubarja, očeta slovenskega knjižnega jezika, ki je bil tu rojen pred petsto leti. Kot protestantski duhovnik, pisatelj in prevajalec je napisal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. V Tenkov mlin (Trubarjevo spominsko hišo), ki stoji ob potoku Raščica, nas je pospremil tamkajšni vodič g. Andrej Perhaj, ki nas je s svojo čudovito pripovedjo popeljal v čas pred petsto leti, in nam zelo nazorno opisal Trubarjevo življenjsko pot. Ogledali smo si tudi mlin in se na kratko pomudili v bližnji restavraciji.

Z avtobusom smo se nato odpravili naprej skozi Velike Lašče, Žlebič, Ortnek in se ustavili v Ribnici, ki se nahaja sredi ribniškega polja med grebenoma Male in Velike gore ob reki Bistrici. Ribnica je bila znana že v času Rimljanov, cesar Friderik III. je meščanom podelil pravico do proste trgovine z domačimi izdelki. Ribniški krošnjar je še danes zaščitni znak teh krajev. Izvedeli smo tudi, da je bila zadnja čarovnica na Kranjskem prav Ribničanka.

Pred Rokodelskim centrom Ribnica nas je pričakala temperamentna vodička ga. Renata, ki nas je popeljala skozi muzej, ki je svoje prostore dobil v po vojni delno obnovljenem ribniškem gradu. Ogledali smo si izdelke suhe robe in lončarske izdelke, pa tudi zbirko ostale premične kulturne dediščine ribniške doline. Že v starih časih so ribniške izdelke iz lesa in gline prodajali na Dunaju in njegovi okolici. Po ogledu rokodelskega centra z galerijo in muzejem smo se sprehodili skozi park kulturnikov ter skozi mestno jedro, kjer stoji rojstna hiša skladatelja in dirigenta Bojana Adamiča. Ustavili smo se v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki jo krasita dva zvonika, zgrajena po načrtih Jožeta Plečnika. Oltarna slika sv. Štefana je delo impresionista Ivana Groharja, ohranjena pa je še slika papeža Štefana, ki jo je upodobil Matevž Langus.

Na povratku smo se ustavili v kraju Breže, v gostišču Makšar z lastno pivovarno, kjer so nas postregli z dobrim kosilom. Ko smo se prijetno okrepčali, nam je prijazna gostilničarka razkazala njihovo pivovarno, kjer izdelujejo svetlo in temno pivo.

Na poti proti Ljubljani nas je nato vso pot spremljalo sonce in nam tako še polepšalo lep in zanimiv izlet.

V imenu vseh udeležencev, hvala vsem organizatorjem naših čudovitih izletov, še posebej predsednici Poloni!

Zapisala: Mihaela Brečko