RAZGIBAJMO TELO
SRČNI VZPODBUJEVALNIKI
TRIGLAVSKA ROŽA
UTRIPOVCI SMO PRIDNI KAKOR ČMRLJI
TUDI DEŽNE KAPLJE NISO OVIRA ZA NAŠO REKREACIJO
ČLANI IZVRŠILNEGA, NADZORNEGA IN STROKOVNEGA ODBORA DRUŠTVA UTRIP


Utripovci v Bistri in na Ljubljanici

Objavil: Urednik .

V soboto, 28. septembra, je bil spet pravi društveni dan: utripovci smo se (kot po navadi) zbrali že pred 8. uro na ljubljanski avtobusni postaji in se ob napovedani uri »vkrcali« na avtobus, ki nas je popeljal mimo Vrhnike do gradu Bistra, malo pred Borovnico. Za to jesensko doživetje so zaslužni predsednica društva Polona Leskovec in njeni sodelavci.
V gradu Bistra je velik tehnični muzej, ki smo si ga natančno ogledali: trajalo je dobre tri ure, pa še nismo uspeli videti vsega njegovega bogastva. Seveda je potrebno takoj povedati, da je veliko zanimivega v uvodu predstavila dr. Romana Erhatič Širnik. Poudarila je, da tesno sodelujejo s Tehničnim muzejem in nas posebej opozorila na izjemno uspešno izrabo najnovejših izumov in znanstvenih dosežkov. Mednje sodi uporaba elektrike v službi medicine, elektronski mikroskop, elektrokardiogram, umetna pljuča, rentgen, videli smo lahko oddelek srčnih spodbujevalnikov, opozorila je tudi na sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan in še na vrsto drugih odličnih posebnosti.
Podrobno smo si lahko ogledali razvoj gozdarstva in lesarstva, razne oblike prometa, manjkale niso tudi številne ptice in gozdne živali – od polhov do medvedov – prikazano pa je bilo tudi zahtevno človekovo bivanje v nekdanjih zelo težkih pogojih. Skratka, prava paša za oči in doživeto poglabljanje v našo ne tako daljno preteklost. Pritegnila nas je tudi zbirka avtomobilov, ki jih je uporabljalo nekdanje jugoslovansko vodstvo z maršalom na čelu.
Polni vtisov smo se po ogledu odpeljali nazaj proti Ljubljani, natančno do enega od pristanov ob Ljubljanici, kjer se je začel veseli del tega izleta. Vkrcali smo se na ladjico, kjer sta skrb za naše počutje  prevzela njen kapitan in ekonom.
Odpluli smo proti toku Ljubljanice in med prigrizkom opazovali njene zelene bregove, urejeno okolje, drobne račke, ki so se izmikale  srečanju z nami, in se ob kratkem postanku na bregu poživili z napitki.
Na poti nazaj se je družba razživela, srečali smo nekaj nam podobnih skupin izletnikov in se polni novih vtisov in starih pesmi vrnili v našo Ljubljano, pripravljeni na vsakodnevne obveznosti in opravila ter na naslednji izlet.
Avtor prispevka: Slavko Krušnik       

(za povečan prikaz fotografij kliknite fotografijo in nato še levo zgoraj Celoten zaslon (oziroma Full Screen)