Izlet v Kranj - ogled mestnega jedra in Kranjskih rovov
V soboto, 11. maja 2013, je mrzlo, deževno jutro verjetno botrovalo manjši udeležbi Utripovcev, saj nas je bilo le 28. Ledeni možje so pač malo pohiteli.
Avtobus nas je pripeljal po Jelenovem klancu do bivšega Globusa, kjer nas je že čakal g. Ado Gruden, naš vodič, ki nas je popeljal skozi mesto od srednjega veka do današnjih dni. Ogled se je pričel pri Stari Pošti in nadaljeval po poti proti mestnemu jedru. Ustavili smo se pri enem od obnovljenih vodnjakov, ki so v srednjem veku služili za oskrbo meščanov z vodo. Vodo so črpali iz reke Save. Nato smo se ustavili pred hišo, v kateri je bival in imel advokaturo dr. France Prešeren, od leta 1846 do njegove smrti leta 1849. V hiši je Prešernov spominski muzej. Iz Prešernove ulice smo odšli proti Glavnemu trgu. Trg je bil nedavno tega obnovljen, potem ko so bila opravljena arheološka izkopavanja. Tu stoji prelep, seveda obnovljen, vodnjak. Ustavili smo se pred mestno hišo. Staro mestno jedro je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. V mestni hiši je poznogotska stebriščna dvorana iz prve polovice 16. stoletja. V prvem nadstropju je danes poročna dvorana. Nasproti mestne hiše sta pomembni stavbi Pavšlarjeva hiša in zelo stara kranjska gostilna Stari Mayer. Pavšlarjeva hiša je obnovljena meščanska hiša, ki je bila zgrajena že kmalu po potresu leta 1550 in še danes ohranja bogat meščanski videz. Pot smo nadaljevali v smeri župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. To je ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Triladijska cerkev izvira iz začetka 15. stoletja. Ob cerkvi je bilo staro Kranjsko pokopališče. Ob preselitvi so kosti umrlih Kranjčanov shranili v kostnico, ki je ob vzhodni strani cerkve. Takoj naprej je Prešernovo gledališče z visokim kipom dr. Franceta Prešerna. Kip je delo kiparjev Frančiška Smrduja in Petra Lobode. Vhod v gledališče krasijo arkade Jožeta Plečnika. Pri arhitekturni zasnovi mu je pomagal domačin, arhitekt Nande Jocif. Že od leta 1969 deluje v Kranju Akademski pevski zbor France Prešeren. Po pesniku se imenuje tudi Osnovna šola Franceta Prešerna. Mestna občina Kranj na dan pesnikovega rojstnega dne 3. decembra praznuje svoj občinski praznik.
Ogled nadaljujemo po Cankarjevi ulici in pridemo na razširjeni del ulice, ki se imenuje Pungert (iz nemške besede Baumgarten). To je pomol ob sotočju rek Kokre in Save. Na Pungertu je, od prvotnih devetih, edini v celoti ohranjen obrambni stolp. Stolp je iz 16. stoletja. Kasneje je služil kot mestna ječa, danes pa v njem deluje galerija. K stolpu so prizidali manjšo cerkev kot priprošnjo proti kugi. Na razgledni ploščadi ob stolpu smo videli močno naraslo reko Kokro, ki teče po zanimivem kanjonu in se malo nižje izlije v reko Savo. V bližnjem lokalu smo se malo ogreli s čajem in kavico.
Od tu smo se vračali v mesto do Plečnikovega vodnjaka, ki v kaskadah preliva vodo, na stopnicah na vrhu Mohorjevega klanca. Tu so bila nekdaj spodnja mestna vrata. Vrh vodnjaka krasi zlati petelin kot zaščita pred ognjem, saj je Kranj večkrat pogorel.
Mimo Roženvenske cerkve, ki je v bližini Plečnikovega vodnjaka, smo se sprehodili po ozki ulici in prišli do delno ohranjenega mestnega obzidja. Celotno mestno obzidje je bilo dolgo 870 metrov in dodatno utrjeno z devetimi stolpi. Delno je ohranjen stolp Škrlovc, kjer je bila včasih mestna orožarna, danes pa so v njem prostori za ljubiteljske dejavnosti.
Navdušil nas je zelo lepo obnovljen grad Khislstein. Grad je skozi zgodovino menjal veliko lastnikov. Danes so v njem Gorenjski muzej in likovne delavnice. Poleg gradu je letno gledališče. Nadaljujemo po ulici, kjer je v bližini gradu v nadstropni hiši iz 18. stoletja ustvarjal eden najpomembnejših slikarjev na prehodu iz 18. v 19. stoletje, Leopold Layer, ki velja za avtorja Marije, matere Božje z detetom v baziliki na Brezjah. V hiši je tudi kip umetnika.
V Regenčevi ulici je hiša, kjer se je rodil izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. V Kranju se je rodilo več pomembnih mož. Izstopa dr. Janez Bleiweis, politik, pisec, veterinar in urednik Rokodelskih novic.
Po stopnicah smo se spustili na Jelenov klanec, kjer je vhod v Kranjske rove. V njih so bila zaklonišča za Kranjčane med drugo svetovno vojno. Zaklonišče so leta 1944 gradili vojni ujetniki in nemški vojaki. Od celotne dolžine 1350 metrov je približno 900 metrov rovov obnovljenih za ogled. Med zanimivostmi prijetno osvetljenih rovov so še čisto pravi kapniki in razstava mineralov in fosilov. V rovih imajo Kranjčani razne prireditve. V jeseni, v času martinovanja, vinogradniki iz cele Slovenije nudijo pokušino vin in domačih dobrot. Zanimive so prireditve v času božičnih in novoletnih praznikov. Posebne programe imajo za otroke.
Iz rovov smo prišli ven pri tako imenovani Zlati ribici, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se v 5 km oddaljeno Naklo, kjer smo v gostilni Marinšek imeli kosilo. Prijazni natakarji so nas postregli z dobrim kosilom in kapljico. Po prijetnem dve urnem klepetu smo se z avtobusom odpravili proti Ljubljani.
Ta »prosti spis« naj vam, udeležencem izleta, ponovno oživi naš potep po Kranju, hkrati pa naj bo vsem povabilo, da se sami odpravite v Kranj in si ga temeljito ogledate.
Boris Holy
